SSL oziroma TLS poskrbi, da se podatki med obiskovalcem in stranjo prenašajo šifrirano. Ko je nastavljen pravilno, ga skoraj ne opazite. Ko ni, obiskovalec dobi opozorilo in zaupanje hitro pade.
Štiri stvari, ki štejejo
- Veljavnost certifikata: certifikat ne sme biti potekel in mora veljati za pravo domeno.
- Preusmeritev na HTTPS: obisk prek
http://naj varno konča na različicihttps://. - Mešana vsebina: slike, skripte in pisave naj se prav tako nalagajo prek HTTPS.
- Varnostne glave: premišljene HTTP glave brskalniku povedo, kako naj ravna z vsebino strani.
Najpogostejša napaka ni »vdor«, temveč preprosta operativna težava: certifikat se ni obnovil, domena kaže drugam ali pa je po selitvi ostal star naslov vira. Rezultat je opozorilo v brskalniku, čeprav je preostanek strani morda povsem zdrav.
Potrjuje zaščiten prenos do strežnika. Ne potrjuje, da so WordPress, vtičniki ali uporabniški računi brez ranljivosti.
Kaj lahko preverite sami
Odprite domeno brez predpone in preverite, kam vas preusmeri. Nato poglejte opozorila v brskalniku ter nekaj ključnih podstrani. Če uporabljate več domen ali poddomen, preverite vsako posebej. Pri trgovini ne pozabite na blagajno in račun uporabnika.
Kaj spremlja Guard
Guard beleži dosegljivost HTTPS povezave, veljavnost certifikata in preusmeritev. Če pregled ne uspe, dobite domeno, čas in razlog. To ni nadomestilo za varnostni pregled, je pa praktična zgodnja kontrola težave, ki lahko obiskovalca povsem ustavi.
